Matyójski, kalocski in sekelski vzorci predstavljajo tri ločene madžarske oziroma transilvanske ljudske tradicije, ne pa enotnega, splošnega »ljudskega sloga«, zato je pred načrtovanjem tetovaže dobro vedeti, iz katerega motivnega sveta izbiraš in kaj je določen vzorec prvotno pomenil. Matyójska vezenina je povezana s skupnostjo v okolici Mezőkövesda, kalocska z okolico Kalocse, sekelska zakladnica motivov pa izvira iz transilvanske tradicije rezbarjenja lesa v deželi Székely. V tem članku so predstavljene vse tri družine motivov, razloženo je, kaj pomenijo ponavljajoči se elementi – vrtnica, srčna vrtnica, tulipan, sonce in zvezda – ter praktično prikazano, kako lahko gosto vezenino ali rezbarski vzorec spremeniš v preprosto črtno tetovažo, primerno za kožo.
- Matyójska vezenina je povezana s skupnostjo v Mezőkövesdu (Borsod-Abaúj-Zemplén) in je od leta 2012 na Unescovem reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine.
- Kalocska vezenina izvira iz okolice Kalocse (Bács-Kiskun) in je od leta 2009 v madžarskem nacionalnem registru nesnovne kulturne dediščine.
- Sekelski vzorci izhajajo iz tradicije rezbarjenja sekelskih vrat v deželi Székely (Transilvanija, Romunija) in predstavljajo drugačen motivni svet kot matyójska ali kalocska vezenina.
Kaj šteje za tetovažo z ljudskim motivom?
Izraz »ljudski motiv« se v kontekstu tetovaž pogosto zamenjuje z drugimi temami, ki so prav tako povezane z Madžarsko, čeprav ne gre za isto stvar. Matyójski, kalocski in sekelski vzorci so okrasni elementi, ki izhajajo iz tradicije tekstilnih izdelkov in rezbarjenja: rože, ptice in geometrijske oblike, ki so jih generacije vezle ali rezljale na vsakdanje predmete, oblačila in vrata. Turul pa je simbol, povezan z nacionalnim izročilom o izvoru – več o njem lahko prebereš v članku o madžarskih nacionalnih simbolih –, rovásírás je samostojen pisni sistem, predstavljen v članku o tetovažah z rovásírásom, motiv drevesa življenja pa ima svojo zgodovino pomenov, ki je podrobno obravnavana v članku o tetovažah z drevesom življenja. Ta članek se osredotoča izključno na motive in njihov pomen v treh tradicijah vezenja in rezbarjenja – matyójski, kalocski in sekelski.
Geografsko je matyójska vezenina tradicija Mezőkövesda in okolice v županiji Borsod, kalocska vezenina izvira iz okolice Kalocse v županiji Bács-Kiskun, zakladnica sekelskih motivov pa je povezana s transilvansko deželo Székely, kjer zgodovinsko živijo madžarsko govoreče skupnosti, danes pa je ta del Romunije. Ta geografska razlika je pomembna, ker tri tradicije uporabljajo različne vizualne jezike. Ko naročaš tetovažo, je zato dobro natančno povedati, za katero družino motivov gre, namesto da rečeš samo »ljudski vzorec«.
Matyójski vzorci: vrtnica, srčna vrtnica in ptica
Motivi te vezeninske tradicije običajno temeljijo na cvetličnih oblikah. Med najpogosteje omenjenimi elementi sta matyójska vrtnica in srčna vrtnica, pri kateri je oblika vrtnice umeščena v obris srca. Pogosti elementi so tudi cserfarózsa, ptičje figure, spiralna linija, znana kot mačji rep, ter list in popek tulipana (vir: Matyójska vezenina – Wikipedija).
Oblike matyójske vrtnice in srčne vrtnice
Tetovaža s srčno vrtnico se dobro obnese tudi v manjši velikosti, saj njena oblika že v izvirniku temelji na zaprtem, simetričnem obrisu, zato jo je razmeroma preprosto poenostaviti v čisto risbo z neprekinjeno linijo, ne da bi motiv postal neprepoznaven. Preden naročiš tak vzorec, si je dobro ogledati, kako je na koži videti vzorec podobne velikosti z zaprtimi linijami – že izdelan ilustrativni dizajn ti pomaga predstavljati si razmerja in debelino črt, tudi če sam motiv ni matyójski.
Kaj je dobro vedeti o tradicionalnem pomenu barv, preden razmisliš o tetovaži
V tej vezeninski tradiciji so imele tudi barve konkretne pomene: črna je predstavljala zemljo in življenje, rdeča veselje, rumena poletje in sonce, modra žalost, po prvi svetovni vojni pa je simbol žalovanja postala tudi zelena (vir: Matyójska vezenina – Wikipedija). Ta sistem pomenov je povezan z nitmi za vezenje in tekstilno tradicijo; barva tetovaže, ki posnema tisk ali tuš, te simbolike ne ohrani že sama po sebi – če želiš, da ima tudi barva pomen, se o tem posebej pogovori z osebo, ki bo oblikovala vzorec. Matyójska ljudska umetnost oziroma vezeninska kultura skupnosti v Mezőkövesdu je sicer od leta 2012 na Unescovem reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine, kar dobro ponazarja, kako dolgo tradicijo predstavlja (vir: Turistična stran Mezőkövesda).
Kalocski vzorci: cvetlični motivni svet
Kalocska vezenina je bila sprva bela, tako imenovana bela vezenina. V danes znano barvito tehniko se je razvila šele potem, ko je tovarna preje, ki je začela delovati leta 1912, omogočila širšo dostopnost barvno obstojnih niti (vir: Kalocska vezenina – Wikipedija).
Med značilnimi kalocskimi motivi so tulipan, vrtnica, nagelj, vijolica, spominčica, grozd in dobro znana kalocska rdeča paprika. Večje rože so pogosto izvezene v dveh odtenkih, svetlejšem in temnejšem, kar je ena najlažje prepoznavnih tehničnih značilnosti (vir: Kalocska vezenina – Wikipedija). Kalocska vezenina je od leta 2009 v madžarskem nacionalnem registru nesnovne kulturne dediščine, torej gre za uradno zaščiteno tradicijo, do katere je dobro spoštljivo pristopiti tudi pri načrtovanju tetovaže.
Sekelski vzorci: motivi z rezljanih vrat
Zakladnica sekelskih motivov ne izvira iz vezenja, temveč iz rezbarjenja lesa na sekelskih vratih. Na tradicionalnih sekelskih vratih so upodobljeni tulipan, vrtnica ter oblike sonca, lune in zvezd. Motiv sonca se tradicionalno razlaga kot simbol blagoslova in plodnosti (vir: Sekelska vrata – Wikipedija).
Zaradi motivov zvezd in sonca je lahko manjši, preprost črtni vzorec zvezde dobro izhodišče, če želiš za zdaj samo videti, kako je na koži videti podobno velik geometrijski vzorec.
Sekelska vrata obenem označujejo simbolično mejo med hišo in zunanjim svetom (vir: Sekelska vrata – Wikipedija). Dobro je vedeti tudi, da dežela Székely leži v Transilvaniji, ki je danes del Romunije, zato gre geografsko za drugo regijo kot pri matyójski ali kalocski tradiciji. Poleg sekelskih okrasnih motivov se pogosto pojavlja tudi rovásírás, vendar gre za samostojen pisni sistem z lastnimi pravili – če te zanima, lahko več prebereš v članku o tetovažah z rovásírásom.
Kako se vezeninski ali rezbarski vzorec spremeni v tetovažo
Tradicionalni vezeninski ali rezbarski vzorci običajno vsebujejo več barv ter goste oblike, ki se prepletajo, medtem ko jih različica za tetovažo navadno poenostavi z manj barvami in jasnejšimi, zaprtimi linijami. Namesto cvetnih listov in spiralnih linij se pojavijo čisti, neprekinjeni obrisi, ki ostanejo dobro razpoznavni na koži tudi v manjši velikosti.
Velikost je tukaj ključnega pomena: na manjši površini ostane prepoznaven le najbolj značilen del motiva, na primer ena sama srčna vrtnica ali popek tulipana. Za celovitejšo kompozicijo, ki ohrani več elementov izvirnega vzorca, pa je potrebnega več prostora. Ker velikost in mesto namestitve skupaj določata, koliko elementov iz posamezne družine motivov je mogoče realno ohraniti, je dobro o obeh vidikih razmisliti hkrati, kot podrobno pojasnjuje tudi vodnik o velikostih tetovaž.
Predstavljajmo si primer: če bi nekdo želel na nadlakti celoten vzorec matyójskega vezenja, izkušen oblikovalec najverjetneje ne bi poskušal ohraniti vseh drobnih rož in listov, temveč bi izbral dva ali tri najizrazitejše elemente kompozicije – na primer srčno vrtnico in ptičjo figuro – ter jih razporedil tako, da bi vzorec na koži ostal skladen in dobro razpoznaven. Podoben način izbiranja elementov se uporablja pri preoblikovanju vseh vezeninskih ali rezbarskih vzorcev, ne glede na to, ali gre za matyójsko, kalocsko ali sekelsko družino motivov.
Naročilo vzorca po meri s spoštljivim pristopom
Ker v že pripravljenem katalogu ni dizajna z izrecno matyójskimi, kalocskimi ali sekelskimi motivi, je pravi ljudsko navdihnjen vzorec najbolje naročiti po meri. Pred tem si lahko ogledaš manjši ilustrativni vzorec ali vzorec s tankimi linijami iz ponudbe – ta ne prikazuje samega ljudskega motiva, temveč pokaže, kako je na koži videti vzorec podobne velikosti in debeline črt, preden se lotiš lastnega dizajna.
Pri naročilu po meri je zelo pomembno, da natančno poimenuješ tradicijo in motiv: na primer napišeš »matyójska srčna vrtnica« ali »sekelski motiv sonca in zvezd«, ne pa samo »ljudski vzorec«. Tako bo končni izdelek ostal prepoznaven, oblikovalec pa bo lahko spoštoval vizualni jezik tradicije. Podroben opis postopka najdeš v vodniku o unikatnih, po meri oblikovanih tetovažah.
Če te poleg treh predstavljenih tradicij zanimajo tudi splošnejši cvetlični vzorci, najdeš dodatne navdihe v članku o cvetličnih tetovažah, ki ni omejen na matyójski, kalocski ali sekelski motivni svet.
Vse tri družine motivov – matyójska, kalocska in sekelska – nosijo skupnostne tradicije, stare več desetletij in v mnogih primerih več stoletij. Zato je pri načrtovanju tetovaže najbolje začeti tako, da natančno veš, iz katere tradicije izbiraš in kaj je določen element prvotno pomenil. Nato je treba določiti le še velikost, mesto namestitve in debelino črt; o teh vidikih se lahko konkretno odločiš skupaj z oblikovalcem pri pripravi dizajna po meri.
