Tetovaža z motivi Kalevale običajno prikazuje enega od osrednjih likov ali predmetov finskega narodnega epa: Sampo, modreca Väinämöinena in njegovo kantele, laboda iz Tuonele ali kralja gozda Otsoja. V isti kontekst pogosto spada tudi sisu, čeprav to ni lik iz epa, temveč samostojen nacionalni pojem. Vsak simbol ima svojo zgodbo in prav ta zgodba določa, kaj motiv nazadnje sporoča – isti lik lahko pomeni zelo različne stvari, odvisno od tega, iz katerega dela mita ga vzamemo.
- Sampo in vprašanje, zakaj se učenjaki še vedno ne strinjajo glede njegovega prvotnega pomena.
- Väinämöinen in kantele, ki velja za finsko narodno glasbilo.
- Labod iz Tuonele in medved Otso, dva zelo različna vzdušja iz istega epa.
- Sisu, ki ne izvira iz Kalevale, vendar se pogosto pojavlja ob podobnih motivih.
Sampo: predmet, o katerem se prepira ves ep
Kalevala je delo, zbrano v 19. stoletju; Elias Lönnrot ga je sestavil iz finskega, karelskega in ingrijskega ustnega ljudskega izročila. Razširjena različica, objavljena leta 1849, vsebuje 22 795 verzov v petdesetih pesmih in velja za finski narodni ep (vir: Kalevala, Wikipedia). Glede na to ozadje lažje razumemo, zakaj imajo posamezni liki in predmeti tolikšen pomen: niso osamljene podobe, temveč deli dolge pripovedi, ki se je prenašala ustno.
Dan Kalevale, 28. februar
Na Finskem 28. februarja praznujejo dan Kalevale, uradni dan izobešanja zastav. Praznik izvira iz dneva leta 1835, ko je Lönnrot podpisal predgovor k prvi izdaji, od leta 1978 pa je ta dan znan tudi kot dan finske kulture (vir: Kalevala Day, Wikipedia). Za mnoge je to primeren čas za tetovažo z motivom Kalevale, vendar je datum le eden od načinov, kako izbiro povezati z nečim konkretnim – simbol nosi svoj pomen ne glede na to, kateri dan ga izberemo.
V središču epa je Sampo: čarobni predmet, ki ga skuje kovač Ilmarinen in ki brez konca melje moko, sol in zlato. Sampo si lahko predstavljamo kot finsko različico roga obilja, ki mu nikoli ničesar ne zmanjka (vir: Sampo, Wikipedia). Väinämöinenova skupina in gospodarica Pohjole Louhi se prepirata za Sampo, po spopadu pa se predmet razbije in med begom izgine v morju. Učenjaki se niso zedinili o tem, kaj je Sampo prvotno pomenil – med predlogi so mlin, svetovni steber in železna kantele. Ko izbirate Sampo za motiv tetovaže, je to smiselno obravnavati kot odprto vprašanje, ne kot uganko z že znanim odgovorom: večpomenskost je del narave tega simbola, ne njegova pomanjkljivost.
Väinämöinen in kantele, ki jo pusti za seboj
Väinämöinen je osrednji junak Kalevale: prastari, modri pevec in vedež, čigar moč temelji na pesmi in besedi, ne na nasilju. V deželo Kaleva prinaša red in je ves čas epa njena trdna osrednja osebnost (vir: Väinämöinen, Wikipedia). Na koncu epa se z ladjo odpelje, ko v deželo prispe krščanstvo; ta odhod običajno razlagajo kot konec starega svetovnega reda, ne kot dobesedni konec samega lika.
Z Väinämöinenom je povezana tudi kantele, ki velja za finsko narodno glasbilo. Po pripovedi izdela prvo kantele iz čeljustne kosti velikanske ščuke in žime konja iz Hiisija, ko pa to glasbilo izgubi, izdela drugo iz breze in las dekleta (vir: Kantele, Wikipedia). Zgodba o dveh nastankih glasbila naredi kantele še posebej zanimiv motiv: ni le predmet, temveč opomnik, da je mogoče nekaj dragocenega znova ustvariti, ko izgubimo prvo različico.
Zakaj je oblika kantele primerna za preprost črtni motiv
Ukrivljeno telo kantele in ravne strune tvorijo jasno obrisno podobo, ki ostane razpoznavna tudi v majhni velikosti – to je oblikovalsko opažanje, ne nova trditev o glasbilu. Zato je še posebej primerna za predele, kot so zapestje, podlaket ali gleženj, kjer se podroben motiv hitro zabriše. Iz istega razloga velja vnaprej premisliti, ali bo motiv na izbranem delu telesa najbolje videti vodoravno ali navpično.
Labod iz Tuonele in medved Otso
Labod iz Tuonele plava po reki, ki razmejuje Tuonelo, onstranstvo v finski mitologiji. V Lemminkäinenovi zgodbi junak dobi nalogo, da ustreli tega laboda, vendar ga pred koncem naloge ubije zastrupljena puščica (vir: The Swan of Tuonela, Wikipedia). Ta prizor je treba razumeti kot del Lemminkäinenove zgodbe, ne kot splošno trditev o labodih ali smrti – labod ima pomen prav v tej pripovedi, ne kot samostojen simbol.
Otso oziroma medved je še en mogočen lik v epu, vendar ima njegova zgodba drugačen ton kot zgodba o labodu. Po izročilu pravega imena medveda niso izgovarjali na glas, saj so verjeli, da bi to lovu prineslo nesrečo; namesto tega so medveda imenovali s spoštljivimi vzdevki, kot sta mesikämmen in kontio (vir: Otso, Wikipedia). Medved še vedno velja za kralja gozda in je uradno finska nacionalna žival.
Zakaj imena medveda niso izgovarjali na glas
Opisna poimenovanja niso bila zgolj vljudnost, temveč del širšega verovanja, da ima ime moč priklicati tisto, kar poimenuje. Varovanje pravega imena medveda je v praksi pomenilo, da so o njem vedno govorili prek neke njegove lastnosti ali sorodstvenega odnosa – mesikämmen se nanaša na njegove šape, kontio pa na njegov položaj med prebivalci gozda. To ozadje daje motivu medveda kot tetovaži drugačno težo kot zgolj podoba močne živali: gre tudi za spoštovanje, ki so ga živali izkazovali že pri njenem poimenovanju.
Sisu: beseda, ki stoji sama zase
Sisu opisuje vztrajnost, nepopustljivost in trdoživost, za katere Finci sami menijo, da zanje v drugih jezikih ni neposrednega ustreznika. Beseda izhaja iz izraza »sisus«, ki pomeni notranjost ali drobovje (vir: Sisu, Wikipedia). Pojem je mednarodno postal znan zlasti zaradi poročanja med zimsko vojno v letih 1939–1940, ko so tuji novinarji finsko vztrajnost opisovali prav s to besedo.
Ker je sisu beseda in misel, ne pa upodobljen lik, je primeren za tetovažo tako kot napis kot tudi v kombinaciji s preprostejšim vizualnim motivom, na primer s poenostavljeno črtno podobo – to je oblikovalska opomba, ne nova trditev o samem pojmu. V nasprotju s Sampom ali kantele sisu za svoj učinek ne potrebuje vizualne upodobitve: mnogi ga izberejo prav zato, ker beseda sama nosi celoten pomen.
Preizkusite motiv, preden se odločite za velikost in mesto
Začasni ali poltrajni motiv omogoča, da vidite, kako je izbrani motiv videti v določeni velikosti in na določenem predelu kože, še preden se dokončno odločite. Gre izključno za preizkus videza, velikosti in namestitve – ne za napoved, kako se bo trajna tetovaža celila, bledela ali občutila na koži. Če še niste prepričani glede namestitve ali velikosti, vodnik za izbiro motiva in mesta za prvo tetovažo pojasnjuje, kako lahko premišljeno izberete prvi motiv in mesto.
Debelino črt in razmerja lahko primerjate tudi z drugimi motivi iz fantazijskega in mitološkega sveta, četudi ne upodabljajo likov iz Kalevale.
Vredno je razmisliti tudi o tem, kakšen slog črt ustreza izbranemu liku in njegovemu vzdušju. Sampo in Otso imata močan, celo dramatičen pomen, zato jima pogosto bolj ustrezata krepkejši obris ali zapolnjena površina kot izjemno tanke črte. Kantele in labod iz Tuonele pa sta po značaju bolj nežna motiva, zato njuno zgodbo bolje izrazi tanek, podroben slog črt, ne da bi se izgubila v močnem senčenju. Sisu se običajno najbolje obnese kot napis: debelino in razmik črk velja izbrati po enakem načelu kot pri slikovnem motivu, torej glede na to, ali bo besedilo na izbranem predelu kože bolje videti kot strnjena ali bolj zračna celota.
Te in druge motive iz istega sveta si lahko ogledate v kolekciji Fantazija in mitologija, kjer lahko zaprosite tudi za individualno zasnovo lika iz Kalevale. Če se vam zdi že pripravljen motiv prava izbira in bi ga radi preizkusili doma, navodila za nanos začasne tetovaže doma vas po korakih vodijo skozi nanos, vodnik za izbiro ustreznega začasnega motiva pa vam pomaga primerjati različne možnosti, preden se odločite. Če vas ne zanima le finski ep, pregled tetovaž s fantazijskimi in mitološkimi motivi podrobneje predstavi druge pravljične motive.
Sampo, Väinämöinen in kantele, labod iz Tuonele, Otso in sisu nosijo zelo različna vzdušja iz istega izročila: prvi pripoveduje o predmetu, za katerega se bije spor, drugi o odpovedi in ponovnem ustvarjanju, tretji o meji med življenjem in smrtjo, četrti o spoštovanju, peti pa o besedi, ki ne potrebuje podobe. Ko veste, katero zgodbo nosi vaša izbira, lažje presodite tudi, kakšna črtna podoba in kakšna velikost ji bosta na koži najbolje ustrezali.
