Če si noseča ali dojiš in že imaš v mislih konkretno zamisel za tetovažo, je najpreprostejši odgovor: večina strokovnjakov in tetovatorjev priporoča, da počakaš do konca nosečnosti, v mnogih primerih pa tudi do konca dojenja. Razlog ni samo eden, temveč jih je več in se prekrivajo: običajno tveganje, povezano s prebodeno kožo, negotovost glede vpliva črnila na razvijajočega se otroka ter praksa večine studiev za tetoviranje, ki tak poseg praviloma prestavijo na pozneje. Končno odločitev bo tako ali tako sprejel tvoj zdravnik ali babica, ki pozna tvoje zdravstveno stanje – ta članek pojasnjuje, od kod izvira to priporočilo, in pokaže, kako lahko čas čakanja smiselno izkoristiš.
- Tetoviranje prebode kožo, zato ga spremljajo enaka tveganja kot vedno: lokalna okužba, alergijska reakcija in – ob uporabi onesnažene opreme ali črnila – bolezni, ki se prenašajo s krvjo.
- Vpliv kemičnih sestavin črnila na razvijajočega se otroka, zlasti v prvih 12 tednih nosečnosti, ni bil dobro raziskan, zato je pošten odgovor »ne vemo«, ne pa »varno« ali »nevarno«.
- Za dojenje veljajo drugačna pravila kot za nosečnost, kar velja tudi za lasersko odstranjevanje tetovaže.
- Čas čakanja lahko praktično izkoristiš: izbereš mesto, ki se ne bo spreminjalo skupaj s kožo, ter dodelaš velikost in motiv.
Zakaj strokovnjaki med nosečnostjo priporočajo, da s tetovažo počakaš
Tetovaža nastane z večkratnim prebadanjem kože z iglo, zato jo spremljajo običajna tveganja vsakega takega posega: lokalna okužba, alergijska reakcija na črnilo ter ob uporabi onesnažene opreme ali črnila bolezni, ki se prenašajo s krvjo, kot sta hepatitis B ali C (vir: Mayo Clinic). Nosečnost teh tveganj ne zmanjša – ni načina, da bi jih vnaprej izključili, v tem obdobju pa se jim najlažje preprosto izogneš.
Drugo vprašanje zadeva samo črnilo. O tem, kako lahko kemične sestavine črnila za tetoviranje vplivajo na razvijajočega se otroka, je znanega le malo, zlasti če se poseg opravi v prvih 12 tednih nosečnosti (vir: American Pregnancy Association). To ne pomeni, da je črnilo škodljivo – pomeni, da o tem preprosto ni dovolj raziskav, pri odločitvah o zdravju otroka pa se je bolje opreti na gotovost kot na pomanjkanje dokazov v eno ali drugo smer.
Prav zato je najpogostejše priporočilo – ki ga ponavljajo tako zdravstveni viri kot studii za tetoviranje – da poseg prestaviš na čas po porodu. Majhno tveganje okužbe v kombinaciji z neznankami glede črnila zadostuje, da je čakanje razumnejša možnost kot hitenje.
Tetovaža na hrbtu in epiduralna anestezija: od kod izvira ta mit
Če si slišala, da tetovaža na hrbtu izključuje možnost epiduralne anestezije med porodom, lahko to skrb odmisliš. Nobena raziskava ni potrdila resničnega tveganja, povezanega z vbodom igle za anestezijo na mestu s tetovažo, večina anesteziologov pa nima težav z izvedbo epiduralne anestezije pri osebi s tetovažo na hrbtu (vir: American Pregnancy Association). Gre torej za mit, ki ne bi smel vplivati na izbiro mesta za tetovažo – odločitev, da poseg prestaviš, je bolje opreti na zgoraj opisane razloge, ne pa na to konkretno skrb.
Dojenje in tetovaža: ločeno vprašanje in ločen odgovor
Dojenje je drugačna situacija kot nosečnost in si zasluži ločen odgovor, ne pa samodejnega prenosa istih pravil. Delci črnila na splošno veljajo za prevelike, da bi med samim posegom prešli v materino mleko, ni pa znano, ali lahko vanj prehajajo pozneje, ko se črnilo v telesu počasi razgrajuje več mesecev ali let (vir: La Leche League International). To je resnična neznanka, ne razlog za paniko, je pa zadosten razlog za previdnost.
Ostaja še tveganje okužbe, ki se prenaša s krvjo in bi teoretično lahko dosegla dojenčka, ki se doji. Prav to majhno tveganje je običajno zadosten razlog, da z novo tetovažo počakaš do konca dojenja (vir: American Pregnancy Association).
V praksi večina tetovatorjev tako ali tako ne bo zavestno izvedla posega pri noseči osebi ali osebi, ki doji – deloma zaradi poklicne odgovornosti, deloma pa zato, da telesu omogočijo čas za popolno okrevanje po porodu. Svetovalke za dojenje kot okvirno orientacijo predlagajo čakanje približno 9–12 mesecev po porodu, torej do takrat, ko otrok ni več povsem odvisen od materinega mleka (vir: La Leche League International). To je priporočilo, ne strogo pravilo – končni rok je najbolje določiti z zdravnikom ali babico, ki poznata tvoje stanje.
Enaka previdnost velja tudi za lasersko odstranjevanje tetovaže. Ker nobena raziskava ni izmerila, koliko dodatnega črnila se med odstranjevanjem sprosti v telo, tudi pred laserskim posegom priporočajo, da počakaš do konca dojenja (vir: La Leche League International).
Zakaj je pri izbiri mesta pomembno, da se koža spreminja
Ne glede na to, kdaj se boš na koncu odločila za tetovažo, je vredno že zdaj razmisliti o mestu, ne le o samem motivu. Sprememba telesne teže, tudi povečanje teže, povezano z nosečnostjo, lahko vpliva na to, kako bo tetovaža videti pozneje (vir: Mayo Clinic). Koža na trebuhu, bokih in prsnem košu se med nosečnostjo in dojenjem najbolj razteza, zato se lahko videz motiva na teh predelih v prihodnosti najverjetneje spremeni.
To je dober razlog, da o mestu razmisliš že zdaj, tudi če boš studio obiskala šele čez več mesecev. Mesta, kot so zapestje, gleženj, rama ali podlaket, se spreminjajo precej manj kot koža na predelu trebuha, zato so bolj praktična izbira za nekoga, ki načrtuje vnaprej.
Kaj lahko narediš že zdaj: načrtuj motiv, velikost in mesto
Čas čakanja ni nujno izgubljen čas. Lahko ga izkoristiš za ožji izbor sloga, velikosti in mesta ter se osredotočiš na predele, pri katerih je manj verjetno, da se bo koža spreminjala, kot so zapestje, gleženj, rama ali zgornji del roke. Pri tem si lahko ogledaš vodnik za izbiro velikosti tetovaže, da vidiš, kako se posamezne velikosti obnesejo na različnih delih telesa.
Začasna tetovaža ti pomaga videti, kako sta izbrana velikost in položaj videti na koži – gre samo za vizualni preizkus motiva, velikosti in mesta. Ne nadomesti znanja o tem, kako se bo celila permanentna tetovaža ali kako natančno bo videti čez leta – to je odvisno od igle, globine in posamezne kože, ne pa od predogleda v začasni različici. Če razmišljaš tudi o poltrajni različici kot možnosti za daljši preizkus, članek o tem, kako dolgo traja poltrajna tetovaža pojasnjuje razliko med obema možnostma.
Sestavine vsakega izdelka, ki ga naneseš na kožo, vključno z začasno tetovažo, je vredno pred uporabo med nosečnostjo ali dojenjem preveriti pri zdravniku – »začasno« ne pomeni samodejno »primerno za to obdobje«. Če te zanima, kako InkLabs zagotavlja preglednost glede sestave črnila, uporabljenega pri poltrajnih različicah, ta članek o varnosti črnila InkLabs to podrobno pojasnjuje.
Ko bo čas čakanja mimo in zdravnik ali babica ne bosta imela zadržkov, boš izbrani motiv, velikost in mesto že lahko odnesla v studio za tetoviranje. Lahko si ogledaš tudi kolekcijo Majhne začasne tetovaže in si ogledaš še več diskretnih motivov, primernih za fazo načrtovanja, ter prebereš vodnik za prvo tetovažo, ki te korak za korakom vodi skozi izbiro motiva in mesta.
Povzetek
Odgovor na vprašanje o tetoviranju med nosečnostjo ni preprost »da« ali »ne« – gre za majhno, a resnično tveganje okužbe, negotovost glede vpliva črnila na otroka in prakso večine studiev, ki bodo poseg tako ali tako prestavili na pozneje. Za dojenje veljajo podobna, a ločena pravila, z lastnim okvirnim časovnim priporočilom. Končno besedo ima vedno zdravnik ali babica, ki poznata tvoje zdravstveno stanje. Medtem pa lahko nekaj konkretnega narediš: dodelaš motiv, velikost in mesto, da boš pripravljena, ko bo pravi trenutek.
