Obisk, na katerem nastane trajna tetovaža, poteka po ustaljenem vrstnem redu: najprej pogovor o motivu in zdravstvena privolitev, nato nanos in potrditev šablone na koži, priprava sterilnega delovnega mesta, samo tetoviranje – običajno najprej obris, šele nato senčenje ali barva – na koncu pa še čiščenje kože, povoj in navodila za nego. Spodaj opisujemo vsako od teh faz tako, kot potekajo v profesionalnem studiu, da boš vedel, kaj pričakovati in na kaj biti pozoren, preden sedeš na stol.
- Na posvetu se dogovorite o motivu, velikosti in zdravstveni privolitvi, spremembe pa je najlažje uvesti prav v tej fazi, preden nastane šablona.
- Šablona, nanesena na kožo, pokaže natančno obliko, smer in velikost, še preden se začne tetoviranje.
- Sterilni materiali za enkratno uporabo in avtoklav za opremo za večkratno uporabo so standard, ki ga lahko oceniš že na prvi pogled.
- Obris je običajno prvi del tetoviranja, senčenje ali barva pa sledita pozneje.
- Po končani seansi dobiš zaščitni povoj in pisna navodila za nego, ne le ustnega povzetka.
Posvet: o čem se dogovorite, preden se kdo dotakne kože
Prva faza obiska nima nič skupnega s tetovirnim aparatom. Gre za pogovor, med katerim se umetnik in stranka dogovorita o končni obliki motiva, mestu na telesu, velikosti, slogu in predvidenem trajanju seanse (vir: Tattoo Process, Safety & Aftercare: The Complete Guide). To je tudi najboljši trenutek za spremembe: prilagoditi velikost ali prestaviti motiv je zdaj veliko lažje kot po nanosu šablone, ko je oblika že prilagojena določenemu mestu na telesu. Če še vedno izbiraš med več različicami motiva ali nisi prepričan, katero mesto bo videti najbolje, je izbira motiva in mesta za prvo tetovažo ločena tema, o kateri je vredno razmisliti še pred tem pogovorom.
Drugi del posveta so zdravstvene formalnosti: anamneza in privolitev, pri katerih te vprašajo o alergijah, kožnih boleznih, zdravilih, ki jih jemlješ, ter nosečnosti ali dojenju, ti pa potrdiš, da razumeš morebitna tveganja, kot so draženje, okužba, alergijska reakcija, brazgotina ali sprememba barve pigmenta (vir: Tattoo Consent Form: What to Include). Obrazec vključuje tudi preverjanje starosti in identitete ter potrditev, da si prejel navodila za nego, ki jih odneseš domov – to je običajen del profesionalnega obiska, ne dodatna birokracija.
Šablona (stencil) na koži: zadnja priložnost za spremembo
Preden se tetovirni aparat dotakne kože, umetnik nanese šablono – odtis motiva, ki pokaže natančen položaj, smer, simetrijo in velikost tetovaže na mestu, kjer bo dejansko nastala (vir: Tattoo Process, Safety & Aftercare: The Complete Guide). Takrat si je vredno vzeti čas in je ne potrditi prehitro. Dobro je, da si šablono ogledaš z več zornih kotov in v naravnem stoječem položaju, še posebej kadar položaj telesa – upognjena roka ali zasuk trupa – vpliva na to, kako bo motiv videti v vsakdanjem življenju.
Ko šablono potrdiš in se začne risati obris, položaja ali velikosti ni več mogoče spremeniti, zato je prav zdaj čas, da zastaviš morebitna preostala vprašanja: ali bo črta vidna iz določenega kota, ali je simetrija primerna za obe strani telesa in ali velikost ni premajhna za načrtovane podrobnosti. Umetnik, ki ti namesto priganjanja k hitri potrditvi nameni čas za presojo, to fazo jemlje tako resno, kot si zasluži.
Delovno mesto: na kaj biti pozoren glede higiene
Higieno delovnega mesta lahko oceniš brez strokovnega znanja, saj je večina standardov vidna s prostim očesom. Igle in kartuše v profesionalnem studiu so sterilne, tovarniško zapečatene in odprte šele pred stranko, uporabljajo pa se samo za eno osebo (vir: Tattoo Process, Safety & Aftercare: The Complete Guide). Posodice za črnilo, britvice in robčki so za enkratno uporabo, delovne površine, držalo tetovirnega aparata in drugi predmeti, ki se jih umetnik med delom dotika, pa so oviti v zaščitno folijo. Rokavice zamenja med posameznimi opravili, ne le med strankami.
Pred začetkom dela umetnik očisti vidno umazanijo z delovnih površin in stola, ju razkuži s sredstvom, ki uničuje krvno prenosljive patogene, opremo za večkratno uporabo pa sterilizira v avtoklavu (vir: Is Your Professional Tattoo Artist Protecting You Against Infections?). Uporabljene igle in drugi ostri predmeti gredo takoj v označeno posodo za ostre odpadke, ne v običajen koš. Imaš tudi pravico vprašati za licenco ali sanitarno dovoljenje, ki ga je ustanovi izdal pristojni organ – zanesljiv studio ti ga bo brez pomislekov pokazal.
Opozorilni znaki: česa na delovnem mestu ne bi smelo biti
Nasprotje zgoraj opisanih standardov so jasni opozorilni znaki, ob katerih je vredno vprašati ali odpovedati seanso: igla, vzeta iz že odprte, nezapečatene embalaže, zaščitna folija, ki manjka na držalih in površinah, ali rokavice, ki jih ne zamenjajo med posameznimi opravili. Če ni vidne posode za ostre odpadke ali umetnik noče pokazati licence ustanove, je to dodaten razlog, da poiščeš drug studio.
Samo tetoviranje: najprej obris, nato senčenje ali barva
Tetoviranje se običajno začne z obrisom, ki določi glavno obliko in strukturo motiva, šele nato sledita senčenje ali barva – natančen vrstni red pa se lahko razlikuje glede na umetnika in sam motiv (vir: Tattoo Process, Safety & Aftercare: The Complete Guide). Zvok aparata je lahko glasnejši, kot si pričakoval, vendar je to običajen del dela in ne znak, da gre kaj narobe.
Med daljšimi seansami so odmori za pretegovanje, pitje vode ali kratek počitek nekaj običajnega. Z umetnikom se je vredno dogovoriti zanje še pred začetkom, zlasti kadar je treba zaradi motiva dlje časa sedeti v istem položaju. Če te med seanso kaj boli občutno drugače kot prej ali moraš spremeniti položaj telesa, to takoj povej, namesto da čakaš do konca. Dober umetnik se na tak znak odzove in prilagodi tempo dela, namesto da ga prezre.
Konec seanse: čiščenje, povoj in navodila
Ko je tetovaža končana, umetnik odstrani ostanke črnila in plazme, preveri enakomernost linij ter morebitno draženje kože, nato pa nanese tanko plast mazila in tetovažo prekrije s prozornim zaščitnim povojem (vir: Tattoo Aftercare: Immediate Care & Infection Signs). Tak povoj v prvih urah po seansi, ko je koža najbolj izpostavljena, omeji stik z oblačili, drgnjenje in nečistoče.
Umetnik ti pove, koliko časa naj povoj ostane na koži – običajno vsaj nekaj ur, včasih pa dlje, odvisno od velikosti in mesta tetovaže. Iz studia moraš oditi z jasnimi pisnimi navodili za nego, ne le z ustnim povzetkom, ki ga po prihodu domov zlahka pozabiš.
Prvi dnevi po tetoviranju: kaj je normalno in kaj ne
V prvem tednu sta rahlo izcejanje tekočine in rdečina okoli tetovaže del običajnega celjenja, srbenje, ki se pojavi v prvem ali drugem tednu, pa je naraven odziv kože na obnavljanje (vir: Tattoo Healing Process: Steps, Aftercare, and Precautions). Med drugim in četrtim tednom se začne povrhnjica luščiti – tudi to je običajna faza, četudi je lahko ob prvi tetovaži videti zaskrbljujoče.
Obstajajo pa tudi znaki, ki presegajo običajno celjenje in zahtevajo posvet z zdravnikom: vročina ali mrzlica, bolečina, ki se stopnjuje namesto umirja, izrazit vonj ali izcedek, zelenkasta ali rumenkasta tekočina, ki vztraja še teden dni po seansi, pa tudi rdeče proge, ki se širijo od tetovaže, ali vse večja rdečina (vir: Tattoo Aftercare: Immediate Care & Infection Signs). Če opaziš katerega od teh simptomov, se obrni na zdravnika, ne le na umetnika, ki ti je naredil tetovažo.
Če se sprašuješ, ali bi se sploh odločil za trajno tetovažo ali najprej preizkusil začasno različico, ti je lahko v pomoč članek o tem, kako izbrati med začasno in trajno tetovažo – odločitev predstavi širše, preden izbiro zožiš na določen motiv.
Zakaj to ni vodič »kako si doma narediti tetovažo«
Celoten postopek, opisan zgoraj – sterilne igle in kartuše za enkratno uporabo, avtoklav za opremo za večkratno uporabo, licenciran studio in usposobljen umetnik – ni zgolj formalnost. Vsi ti pogoji so pomembni, ker trajno vnašanje igle pod kožo brez njih pomeni resnično tveganje okužbe (vir: Is Your Professional Tattoo Artist Protecting You Against Infections?). Zato ta članek namenoma ne opisuje samostojnega izdelovanja trajne tetovaže in ne nadomešča obiska pri usposobljenem strokovnjaku v licenciranem studiu.
Če želiš v resnici preveriti, kako bo določen motiv, njegova velikost in položaj videti na tvoji koži, preden se odločiš za zgoraj opisani postopek, lahko to preizkusiš doma z začasno tetovažo, ki jo naneseš sam in ne posega v kožo. Navodila po korakih najdeš v članku o tem, kako si doma nanesti začasno tetovažo. Motiv, kot je nežen motiv Lotus v slogu fine line iz kolekcije majhnih začasnih tetovaž, ti omogoča, da nekaj dni preverjaš velikost in položaj na telesu, preden sedeš na stol pri umetniku. Vendar ne pozabi, da tak preizkus pokaže samo videz, velikost in mesto – ne pa, kako bo potekalo celjenje, koliko bo bolelo ali kako natančno bo končni rezultat videti na koži kot trajna tetovaža.
Več o tem, zakaj je dobro preizkusiti motiv, preden se odločiš za trajno tetovažo, pišemo v članku zakaj je dobro preizkusiti motiv, preden si ga daš narediti za stalno. Če iščeš še več nasvetov pred obiskom studia in po njem, jih najdeš na blogu InkLabs.
